Zgodovina Apatina
Na severozahodnem delu širnih ravnin Bačke, na levi obali Donave, približno 200 km od Beograda, je Apatin, eno najlepših mest Vojvodine. Izredno ugoden geografski položaj, bližina reke in naravna bogastva tega kraja (plodna zemlja, gozdovi ob reki, riti in rokavi reke, polni rib, ter divje živali v gozdovih) so že od prazgodovine privlačili ljudi - tukaj so se naselili Sarmati, Kelti, Goti in drugi narodi.V 1 stoletju, v času rimskih osvajanj, je bila tukaj utrdba, ki je imela pomembno vlogo v obrambi province Panonije. V 6 stoletju so prišli Slovani, leta 896 pa so na tem območju Madžari ustanovili svojo državo, v kateri so bili Slovani še vedno večinsko prebivalstvo.
Na severozahodnem deluApatin je v pisnih dokumentih prvič omenjen leta 1011, ime pa je dobil po opatiji Kaločke škofije. V 14 in 15 stoletju so bila na tem območju fevdalna posestva z dvorci, okrog katerih so se naseljevali ribiči, lovci, ladjarji in mlinarji na vodi. Leta 1417 se Apatin omenja kot posestvo Stefana Lazarevića. Leta 1541 so ga zavzeli Turki in pod njihovo oblastjo je bil 140 let.
širnih ravnin Bačke, na levi
obali Donave, približno 200 km
od Beograda, je Apatin, eno
najlepših mest Vojvodine.
Leta 1690 se je del beguncev iz velike selitve pod Arsenijem Čarnojevićem naselil v Apatinu, Somboru in Prigrevici. Leta 1748 so v Apatin prišli nemški kolonisti, srbska naselja so bila na silo razseljena, v glavnem v Stapar. Kolonisti so prišli iz različnih krajev. Zbirni center je bil v Ulmu, nato pa po Donavi do Apatina, ki je postal glavni center nemške ekspanzije v Vojvodini, in za to je dobil tudi posebno podporo za razvoj. Blizu pristanišča je bila zgrajena cerkev in središče mesta s trgom. Gradile so se javne zgradbe, ribiške postaje, obrtniške delavnice in stanovanjske zgradbe. Dvorna zbornica je hitro zgradila tudi gospodarske objekte: leta 1756 pivovarno in ribolovni center, leta 1764 pa tudi eno od največjih tekstilnih delavnic v Bački. Leta 1760 je bil Apatin proglašen za mesto in stalni trg s posebnih statusom.
Konec 18 stoletja je katastrofalna poplava uničila stari center, vse zgradbe ter odnesla polovico naselja. Novi center se je oblikoval severovzhodno od pivovarne, in tako se je začelo razvijati mesto, kakršno se je v veliki meri ohranilo še do danes. V 18 in v prvi polovici 19 stoletja se je Apatin hitro gospodarsko razvijal, v glavnem zaradi obrtništva, trgovine in ladjedelništva. Že leta 1869 so bile ustanovljene banke in hranilnice, kar je odprlo vrata tudi hitremu industrijskemu razvoju. Zgrajenih je bilo kar 36 opekarn, ki so proizvajale opeke in kritino, iz katerih so bili zgrajene in pokrite številne zgradbe na Dunaju in še več v Pešti. Leta 1912 je Apatin dobil železniško povezavo s Somborom in Sonto. Leta 1920 je bila zgrajena ladjedelnica, ki je bila v zadnjem času modernizirana in je danes edina na Donavi, ki ima posebno dvigalo za hitro dviganje ladij na dok. Apatin je postal eden največjih industrijskih centrov v tem delu Bačke. Med kolonisti je bilo veliko mojstrov različnih obrti, kar je bilo zelo pomembno za poznejši gospodarski razcvet.
Leta 1756 je bila ustanovljena pivovarna (najprej kot majhna obrtniška delavnica, konec 18 stoletja pa je postala industrijsko podjetje, ki je pozneje preraslo v eno najpomembnejših gospodarskih organizacij v mestu, danes pa je vodilna v pivovarski industriji v Srbiji.
Nastalo je tudi na desetine novih podjetij, ki so uporabljala bogate surovine in strokovno znanje, kot so gradbeništvo, pletenje košar, tekstilne delavnice... Pred II. svetovno vojno in po njej, se je razvila tudi usnjarska industrija in lesna industrija.
Po kapitulaciji Jugoslavije leta 1941 je Apatin postal del Hortijeve Madžarke. V času Batinske bitke je fronta potekala od Apatina do Bogojeva, mesto je postalo prava vojna baza.
Partizani so Apatin osvobodili 24 oktobra 1944. Novembra leta 1945 so v Apatin prišle prve borčevske družine iz Like in nacionalna sestava mesta se je spremenila.