No, pa je za nami dolgo pričakovani izlet v Vojvodino.

Udeležilo se ga je 34 posadk namesto predvidenih 25, vendar ga je naš gostitelj in neumorni organizator Joco ob veliki pomoči ženke in sorodnikov odlično izpeljal.

Zbirali smo se v petek pred mejnim prehodom na Obrežju. Vsi v pričakovanju in v lepem sončnem popoldnevu smo se odpravili preko meje proti počivališču Plitvice, kjer so nas pričakali še Štajerci in skupaj smo nadaljevali v dolgi koloni proti Osijeku. Do zadnjega počivališča pred Osijekom smo pridno pritiskali na plin ter se skupaj napotili proti srbski meji, kjer so nas pričakali srbski cariniki in nepogrešljivi komarji. Po opravljenih formalnostih smo se v spremstvu policije v strnjeni koloni zapodili proti Apatinu. Policija je zaprla vsa križišča za ostali promet, tako da smo prevozili kar nekaj rdečih luči na semaforju do središča Apatina. Tam nas je čakal izpraznjen parking ter župan in predstavnik turistične organizacije iz Apatina. Prišli smo s skoraj več kot enourno zamudo. Župan, sicer ginekolog, nam je zaželel prijetno bivanje ter povedal nekaj zanimivosti o Apatinu. Lani so bili nagrajeni, tako župan kot občina kot najboljši v Srbiji. In res smo imeli v naslednjih dneh kaj videti. Gradijo najmodernejšo marino na Donavi (cca. 3,5 mio €), v termah Junakoviči gradijo največji wellness center v Srbiji z več novimi bazeni (samo v vednost, polni penzion v termah je 20 €), mesto je izredno čisto, imajo kolesarske poti po mestu in ob Donavi ter seveda Kamp Budžak.

Po pozdravu župana smo se odpravili do kampa, kjer nas je pričakala dobrodošlica v obliki rakije, kulena, pečene paprike ter seveda Jocovih sorodnikov. Zalili smo srečen prihod, ter se pozno odpravili na spanje, saj nas je naslednji dan že zgodaj čakal bus za ogled Apatina in Somborja.

Sobota je bila namenjena Somborju, kjer nas je vodička popeljala po mestu, kjer smo si ogledali mestno hišo z največjo sliko na platnu v bivši Jugi, mestno cerkev, galerijo ter muzej. Seveda smo se nato zapodili na tržnico, kjer so se začeli prvi nakupi (jagode okoli 1€ za kg, orehova jederca  okoli 3€/kg, domači dimljen sir cca 3 € za hlebček ipd,).

Naše gospodinje so rekle, da je kar ugodno. Do odhoda proti Apatinu pa smo seveda izpraznili kar nekaj vrčkov Jelen piva, ki ga varijo v pivovarni v Apatinu. Seveda brez muzike ob pitju ni šlo, saj poulični muzikantje budno pazijo na turiste.

Po kratki vožnji smo si ogledali še Apatin, njihovo mestno hišo, ki z zvonikom spominja na cerkev, pravoslavna cerkev je nova in so jo postavili na obrežju Donave, znamenitost katoliške cerkve pa je črna Marija ter velike orgle.

Nazaj v kamp smo prišli proti večeru in že so nas čakali odlični tamburaši, ki so nato neumorno igrali pozno v noč.

Večerja je bila iz kotla in je dobro "sedla". Repeteja kolikor hočeš, vino pa smo imeli slovensko in sicer refošk in malvazijo. Preizkusili smo tudi glasilke in ob petju in tamburaših pričakali novi dan.

V nedeljo nas je večina odšla z kolesi do Apatina do tržnice in nekateri še na kopanje v terme Junakovič. Nekolesarji pa so si ogledali z avtobusom Subotico.

Zvečer je sledil slovenski večer z neumornim Frenkom in njegovo harmoniko, ob obilici pesmi in smehu ob vicih, ki sta jih stresala iz rokava Frenk in Aldo. Spet se je družabni večer zavlekel v nov dan. Žal se mi je izpraznila baterija na fotoaparatu in nisem posnel nobene fotke z slovenskega večera, zato prosim vse fotografe, da pošljejo še kaj slik našemu uredniku, da jih objavi.

V ponedeljek je padel Novi Sad s Fruško goro. Imeli smo izredno zanimivega vodiča, tako da nam ni bilo težko "šetati" po mestu in Petrovaradinu. Na poti proti Fruški gori smo si ogledali še star manastir, Sremske Karlovce, vmes pojedli kosilo, ki je bilo tako obilno, da smo imeli pečenja še za večerjo. Seveda smo neumorno degustirali fruškogorska vina ter si ogledali čebelarski muzej. Moram reči, da sem bil vsaj sam prijetno presenečen nad množičnostjo čebelarjenja v Vojvodini.

Zvečer pa nas je v kampu že čakal ciganski trio, sami naturščiki, ki so nam pričarali ciganski večer ob petju in igranju znanih in neznanih pesmi. Bili so kot džuboks, vse po želji.

V torek se je nekaj nekolesarskih posadk odpravili proti domu preko Madžarske, saj so sproti hoteli obiskati še nekaj term.

Ostali pa smo se v sončnem vremenu odpravili na nekaj deset kilometrov dolgo kolesarsko pot po parku prirode ob Donavi do Bačkega Monoštra, kjer smo si ogledali etno hišo Kuveljić. Videli smo, kako so živeli pred mnogimi desetletji v tem delu Vojvodine. V sami hiši so nas nato postregli z obilno malico in neomejenimi količinami piva in vina. Škoda, da nas je čakala še kolesarska pot nazaj, saj veste na kolesu moraš biti trezen ha, ha. V kamp smo se vrnili rahlo utrujeni, tako da je ta večer minil bolj mirno.

V sredo pa smo že zjutraj krenili vsak po svoji poti proti domu. Tri posadke smo jo mahnile še v Subotico, si ogledali del mesta ter veliko tržnico, kjer dobiš vse, od igle do lokomotive. Ogledali smo si še Paličko jezero, ki se zelo turistično razvija in je lepo urejeno. Po kosilu v Vinskem dvoru in degustaciji v njihovi ogromni vinski kleti smo preko Madžarske zaključili potovanje še Pri Lujzi v Dobrovniku z odličnim bogračem.

V imenu vseh udeležencev bi se rad zahvali organizatorju Jocotu, njegovi Cilki za odlično organizacijo nekajdnevnega potepanja po Vojvodini, kjer sta bila super gostitelja.

Povsod smo bili dobrodošli, pa naj si bo v restavracijah, na tržnici, v termah ali pa kar na ulici, kjer so nas domačini prijazno ogovarjali.

Vsi udeleženci, z katerimi sem se pogovarjal, so izrazili željo, da se v Vojvodino še vrnejo. Upam, da bo to kmalu.

Vodilni Joco je bil posebno označen

zbirališče na Obrežju

v pričakovanju odhoda

kolona na avtocesti

most čez Donavo na Hrvaško- Srbski meji

prihod na Srbsko mejo

policija nam je očistila pot do Apatina in smo veselo vozili skozi rdečo luč

CCS-ovci na sprejemu v Apatinu

pozdravila sta nas župan Apatina in predsednik Turistične organizacije Apatina

zahvala za sprejem in darilce za predstavnika, ki sta nas sprejela

še zadnji napotki našega organizatorja

smo že v kampu in dobrodošlica Joca in Cilke

takoj smo spoznali srbske dobrote

v soboto pa na avtobus in veselo v Apatin in Sombor

pred mestno hišo v Somborju

Sombor ima veliko parkov in preko 100 km drevoredov-neverjetno

stare stavbe pridno obnavljajo

največja slika na platnu v bivši Jugoslaviji

v slavnostni dvorani občine Sombor smo pazljivo prisluhnili vodički

še ena gasilska pred velikim platnom, ki prikazuje boj Avstro Ogrske vojske z Turki

glavna ulica Somborja

še malo drobiža za sladoled

v restavraciji takoj pristopijo ulični muzikanti ki prežijo na turiste

zanimivost cerkve v Apatinu je črna Marija

nova pravoslavna cerkev na obrežju Donave

glavni kuhar pri kuhanju večerje v soboto

pod staro hruško so nam neumorno igrali odlični tamburaši

priprave na večerjo

pozdravna govora predsednika in podpredsednika združenja kamperistov Srbije

lepo v vrsti za odličen pasulj

tamburaši z pevcem Jovico

prvi par na plesišču

glede na to da so se po teh krajih potikali Turki, smo prižgali tudi šišo

tudi Radica je dobro potegnila

najmlajša pevka večera

še ena pevska

pred nedeljskim izletom v Apatin

v koloni ob Donavi

bilo je užitek kolesariti

pred novo marino v Apatinu

nedeljsko dopoldne na Apatinski tržnici

nekateri smo se namočili v termah Junaković

bili smo skoraj edini kopalci

v termah gradijo največji wellness center v Srbiji

kosilo v restavraciji Plava ruža lastnika Željka Rebrače, srbskega košarkarja v NBA

na obisku pri Bobovih prijateljih na plavajoči vikendici na Donavi

takole izgleda plavajoči vikend, kjer iz dnevne sobe namakaš trnek ali noge v Donavo

ponedeljkov izlet v Novi Sad in peš cona v mestu

lepo obnovljene stare mestne palače

na glavnem trgu pred stolnico

cerkev na glavnem trgu

pohod na Petrovaradinsko trdnjavo

pogled iz trdnjave na del mesta

pogled na stari del mesta

Petrovaradinska trdnjava

novi vhod v stari del samostana

kosilo na poti proti Fruški gori

na ogledu in degustaciji v vinski kleti na Fruški gori

nasmejanih obrazov na pokušini odličnih vin

obisk čebelarskega muzeja, kjer ima posebno mesto tudi naš Janša, čebelar, da ne bo pomote

zvečer pa obisk ciganskega natur tria

 bili so živi džuboks, kolikor daš, toliko igrajo

zaigrali in zapeli so tudi našima gostiteljema

pred kolesarjenjem po parku prirode proti Bačkemu Monoštru

prvi počitek ob Donavi

prvi defekt, kjer smo bili deležni prave degustacije več vrst rakije, medtem ko so zakrpali zračnico

na ogledu etno hiše Kuveljić

še ena gasilska po obilni malici v etno hiši

mega tržnica v Subotici

nekateri smo si ob poti proti domu ogledali še Paličko jezero

hlajenje nog v jezeru

v restavraciji na vodi

ribič z ulovom ob jezeru

obnovljena vila ob Paličkem jezeru

na poti proti domu smo se ustavili v gostišču Vinski dvor

na degustaciji v kleti Vinskega dvora

Capi in Erika na degustaciji

še Dušan in Jelka

še zadnja postaja pred domom, na bograč k Lujzi

Marko Jazbec